Mostec leži na levem bregu
Save med Brežicami in Dobovo. V vas je mogoče danes priti le po treh
mostovih- po njih je Mostec tudi dobil
ime – in z brodom preko Save. To je še zadnji brod na reki Savi v Sloveniji in
povezuje»štajersko in kranjsko« oziroma
Mostec s Termami Čatež že od leta 1885.
Včasih so z njim prevažali
živino, vozove in traktorje na polja na drugo stran Save, kjer imajo domačini svojo
»vrbinsko pravico« – travnike in njive.Po pripovedovanju so si vrbinsko pravico vaščani izgovorili pri cesarju,
ko so šli peš na Dunaj. Danes brod prevaža le še turiste iz zdravilišča Terme
Čatež.
Ti radi obiščejo eno od treh
gostiln v vasi, ki ima 60 hiš. Ustno izročilo pravi, da se je v stari gostilni
Krulc v svojih najboljših časih nekoč ustavil celo vodja kmečkega upora Matija
Gubec.
Lepa baročna cerkev na
Mostecu je posvečena zaščitnikoma proti kugi, svetima Fabjanu in Sebastjanu.
Cerkev je leta 1767 zgradilo nekaj družin iz vasi, v zahvalo, ker so preživele
kugo.
Dokler niso zgradili nasipa
na levem bregu Save, je reka skoraj vsako leto poplavljala Mostec, največkrat
jeseni. Poplave so trajale dan ali dva, takrat je bilo na suhem le nekaj hiš v
vasi, vaščani pa so morali na suho rešiti tudi živino, sicer bi utonila.
Poplavljene so bile vse ceste, tako da je bilo mogoče na Mostec priti le s
čolnom. Otroci ob poplavnih dneh niso hodili niti v šolo v Dobovi.
Vas Mostec naj bi ležala nad
termalno vodo, podobno kot Terme Čatež, kar dokazuje tudi termalna vrtina s 64
stopinj Celzija toplo vodo, vendar je zaprta in neizkoriščena. Vaščanom Mosteca
pravijo tudi »poštirkanci«.
